Ljudje smo si različni, eni imajo tršo kožo kot drugi, tako nekako pravijo. Jaz sem človek, ki me vsaka stvar spravi iz tira, kar ni načrtovano, kar se zgodi nepričakovano, tako mi včasih stres res počasi že pošteno škodi, kar vidim na sovjem počutju, videzu in spanju. Skušam si urediti življenje čim bolj standardno, načrtovano, a če imaš družino in otroke to seveda ne gre. Vsake toliko pridejo nori dnevi in ta stres mene ubija, ker ga ne znam obvladati.
Že sem se posvetovala z strokovnjaki, a kaj ko nič ne naredim. Lahko bi šla do zdravnika in se pogovorila o tej zadevi, pa mi je nerodno, da me ne bo jemal resno in potem bom spet doživela samo nepotrebni stres, jaz sama pa vem, da tako ne bom mogla več naprej in da potrebujem umiritev, sprostitev, ker moje življenje je lepo, nič ni takšnega hudega, da bi se mogla sekirati a neprestano sem na trnih, se sekiram, sem v skrbeh, se prestrašim in vse to je stres, ki vpliva na moje kvalitetno življenje.
Ker sem počasi začela ugotavljati, da je pri meni stres prišel tako daleč, da ponoči več ne spim in se zbujam na eno uro, vem da moram odreagirati, to nekaj pomeni, sama se zavedam, kako pomemben je spanec in če ne spimo na dolgi rok, to sigurno ne prinese nič dobrega, sedaj ko je stres posegel še v moje spanje, pa sem trdno prepričana, da bom morala obiskati sovjega zdravnika, ker tako več naprej ne gre. Najbolj nerodno mi pa je, ker vem, da bom dobila vprašanje, če se mi kaj stresnega v življenju dogaja in jaz bom morala reči, da imam lepo življenje in da stres vseeno posega v moje življenje in predvsem v moje spanje. Kaj bo naredil zdravnik na to, bom videla šele ta dan, ko bom zbrala moči, da ga obiščem.